Na sploh o odpadkih
V sodobni družbi zaradi zadovoljevanja potreb po izdelkih in storitvah ustvarjamo precejšnje količine odpadkov. Zanje moramo odgovorno poskrbeti, da ne porušijo ravnovesja v okolju. Velik del odpadkov so komunalni odpadki (iz gospodinjstev), posebno skrb pa zahteva upravljanje posebnih, nevarnih in radioaktivnih odpadkov.
Odpadke delimo na:
- komunalne odpadke: na primer biomasa, papir, steklo, kovina, gospodinjski odpadki;
- nevarne odpadke: na primer olja, barve, smole, kemikalije, agrokemijski in farmacevtski preparati, specifični odpadki iz bolnišnic, radioaktivni odpadki;
- posebne odpadke: na primer blato iz čistilnih naprav in galvan, žlindre, pepeli, gradbeni odpadki, odpadki umetnih mas in gume.
Radioaktivni odpadki so posebna vrsta nevarnih odpadkov. To so snovi, katerih uporaba ni več možna ali smiselna, njihova specifična aktivnost pa presega zakonsko določeno mejo.
Delimo jih na:
- visoko radioaktivne odpadke (VRAO): izrabljeno jedrsko gorivo in ostanki pri predelavi goriva;
- nizko in srednje radioaktivne odpadke (NSRAO): zaščitna oblačila in druga oprema, odpadki iz čistilnih naprav.
Letne količine odpadkov v Sloveniji
V Sloveniji letno pridelamo okoli 5 milijonov ton vseh odpadkov, od tega:
- 1.500.000 ton odpadkov v gradbeništvu (kar je 750 kg na prebivalca),
- 1.500.000 ton posebnih odpadkov iz proizvodnih dejavnosti (kar je 750 kg na prebivalca letno),
- 700.000 ton komunalnih odpadkov (kar je 350 kg na prebivalca letno),
- 120.000 ton nevarnih odpadkov (kar je 60 kg na prebivalca letno),
- 40 ton radioaktivnih odpadkov (kar je 0,02 kg na prebivalca letno).
V naši državi proizvedemo tudi 16.000.000 ton emisij CO2 (kar je 8.000 kg na prebivalca letno).
Radioaktivni odpadki v Sloveniji
Radioaktivni odpadki nastanejo:
- pri obratovanju jedrskega reaktorja (6 m3/leto izrabljenega goriva in 35 m3/leto NSRAO),
- v medicini, industriji in raziskovalni dejavnosti (skupaj 1 do 2 m3/leto).
Skladišče NSRAO v Brinju
V centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov v Brinju skladiščimo nizko in srednje radioaktivne odpadke (NSRAO) iz jedrske elektrarne, medicine, industrije in raziskovalne dejavnosti. Njihova skupna masa je 49,1 tone. V letu 2012 je prostornina radioaktivnih odpadkov znašala 2261 m3. Z obdelavo odpadkom zmanjšamo prostornino in tako pridobimo prostor za odlaganje tudi v prihodnje.
Skladišče v NEK
Večina radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško je trenutno skladiščena v zgradbah elektrarne. To velja tudi za izrabljeno jedrsko gorivo skupne mase približno 400 ton. Vendar izrabljenega jedrskega goriva ne štejemo za odpadek, saj vsebuje še precejšen delež energije. Z recikliranjem ga je možno znova uporabiti kot sveže jedrsko gorivo. V bazenu za izrabljeno jedrsko gorivo v NEK je bilo ob koncu leta 2013 shranjenih 1096 izrabljenih gorivnih elementov iz predhodnih 26 gorivnih ciklov. Skupna masa izrabljenega goriva je bila 448 ton.
