Hrana
Energijska vrednost hrane, ki jo na dan poje zmerno aktiven človek z maso 65 kg, je približno 2600 kalorij (= 1 kcal = 1000 kalorij). To je enako 3 kWh na dan.
Če vštejemo še stroške proizvodnje hrane na začetku verige, je naš energijski odtis precej večji. Odvisen je od tega, kakšno hrano jemo: smo vegani, vegetarijanci ali mesojedci?
Poraba energije za hrano je največja pri mesojedcih. Energija, ki jo potrebujemo za pripravo hrane za tipičnega porabnika zelenjave, mlečnih izdelkov, jajc in mesa, je približno 12 kWh na dan.
Večina te energije telo sčasoma zapusti v obliki toplote. Ljudje torej delujemo kot grelci okolice z močjo nekaj nad 100 W, kar lahko primerjamo s srednje močno (klasično) žarnico.
Pri tej oceni porabe energije za hrano ni vključena poraba, povezana z gojenjem, gnojenjem, predelavo, hlajenjem in prevozom hrane.
Ogrevanje in hlajenje
Koliko energije porabimo za uravnavanje temperature svojega bivalnega ali delovnega okolja? Koliko za gretje ali hlajenje hrane in pijače, pranje perila in pomivanje umazane posode?
PORABA ENERGIJE V BIVALNEM OKOLJU:
| Ogrevanje sanitarne vode | |
|---|---|
| Vroča kopel | 5 kWh |
| Vroča prha | 1,4 kWh |
| Grelnik vode (20 min/dan) | 1 kWh |
| Kuhalnik (2 plošči, največja moč, 30 min/dan | 1,6 kWh |
| Pečica (1 ura/dan, od tega polovica časa na največji moči) | 1,5 kWh |
| Pralni stroj (80 litrov vode, pranje na 40 °C) | 1 kWh |
| Ogrevanje zraka | |
|---|---|
| Ogrevanje zraka v prostorih (električni grelec, moč 1 kW, ogrevanje pozimi, več prostorov) | 24 kWh |
| Ogrevanje zunanjih prostorov (vrtni grelci, moč 15 kW, nekaj ur vsak večer) | 30 kWh |
| Hlajenje | |
|---|---|
| Hladilnik z zamrzovalnikom (moč 18 W) | 0,5 kWh |
| Električna klimatska naprava (moč 0,6 kW, moč hlajenja 2,6 kW, hlajenje 30 dni v letu po 12 ur dnevno) | 0,6 kWh |
Skupna ocena porabe energije za ogrevanje in hlajenje doma in v službi - 37* kWh na dan na prebivalca.
Primeri povprečne porabe za ogrevanje in hlajenje doma in v službi (v kWh na dan na prebivalca).
Osvetlitev
Koliko energije za razsvetljavo porabi zmerno premožen človek? Tipično gospodinjstvo dveh oseb z mešanico varčnih in energijsko potratnih (klasičnih) žarnic porabi približno 5,5 kWh na dan oziroma 2,7 kWh na dan na osebo.
Prišteti moramo še porabo energije za razsvetljavo na delovnem mestu, kjer si podobno količino osvetlitve delimo s sodelavci, tako da znaša poraba približno 1,3 kWh na dan na osebo.
Skupaj lahko torej porabo za osvetlitev zaokrožimo na 4 kWh na dan na prebivalca.
Pozabiti ne smemo na javno razsvetljavo. Vendar je poraba za ulične svetilke, semaforje, svetlobne znake, stebričke itd. zanemarljiva v primerjavi s porabo za osvetlitev doma in delovnega mesta.
Zanimiva je tudi ocena porabe za luči v prometu, ki morajo biti v Sloveniji in nekaterih drugih državah prižgane ves čas vožnje. Tipičen avtomobil, ki potuje s povprečno hitrostjo 50 km/h in porabi 1 liter na 12 km, potrebuje povprečno 42.000 W moči. Če ima luči prižgane ves čas vožnje, porabimo zanje dodatna 0,5 odstotka energije.
Transport oseb
Avtomobili
Koliko energije porabi redni voznik avtomobila?
Povprečen slovenski avto porabi približno 7 litrov goriva na prevoženih 100 kilometrov in z njim dnevno prevozimo povprečno 35 km. To pomeni porabo energije v višini 24 kWh na dan.
Vendar pri tem ne upoštevamo dveh izjemno pomembnih kategorij porabe energije, in sicer za:
- proizvodnjo goriva za avtomobil (po znanih ocenah za izdelavo vsake enote bencina potrebujemo 1,4 enote nafte in drugih primarnih goriv) in
- izdelavo avtomobila
Letala
Koliko energije porabimo, če opravimo en medcelinski let na leto?
Poraba energije povratnega leta skupne razdalje 14.200 km z letalom Boeing 747-400 z 240.000 litri goriva in 416 potniki je 12.000 kWh na potnika. Če opravimo en takšen let letno, je naša povprečna poraba energije na dan 33 kWh.
Zanimiva je primerjava s porabo energije za ogrevanje vode: če letimo enkrat letno, je poraba energije nekoliko večja, kot če bi 1 kW električni grelnik pustili prižgan ves čas, 24 ur na dan vse leto.
Informacijske tehnologije in zabavna elektronika
Koliko energije porabijo informacijsko-komunikacijske tehnologije in aparati, ki jih vsakodnevno uporabljamo doma in v službi? Na primer računalnik, LCD-zaslon, laserski tiskalnik, prenosni računalnik, DVD-predvajalnik, televizor, igralna konzola in polnilnik za telefon?
Skupno število kWh, ki jih porabimo za delovanje teh naprav, je seveda odvisno od števila naprav ter vrste in trajanja njihove uporabe doma in v službi. Po grobih ocenah vsak od nas z zdravo mero ves čas prižgane elektronike porabi 5 kWh na dan.
Pri tem so energetsko najpožrešnejši:
- računalnik,
- zaslon in
- televizor,
pri katerih potrebna moč ob delovanju preseže 100 W.
Sledijo sistemi zabavne elektronike, kot so zvočni sistemi in DVD-predvajalniki, ki večinoma rabijo okrog 10 W.
Zanimivost: Nekatere zvočne in računalniške komponente po zaslugi omrežnega transformatorja potrebujejo nekaj vatov celo takrat, ko so ugasnjene (na primer računalnik, LCD-zaslon in prenosnik). Da bo naprava zares ugasnjena, moramo torej izvleči kabel iz vtičnice.
V preglednici je podatek, koliko moči (v vatih) rabi po hiši nabrana zabavna elektronika, in sicer v štirih stolpcih:
- potrebna moč, ko je naprava dejansko v uporabi,
- potrebna moč, ko je naprava priklopljena, a ni v uporabi,
- potrebna moč, ko napravo izrecno pošljemo v stanje mirovanja ali pripravljenosti,
- potrebna moč, ko je naprava popolnoma ugasnjena, a še vedno priključena v elektroenergetsko omrežje.
Preglednica: Moč (v vatih, W), s katero rabijo energijo različne naprave (40 W = 1 kWh/d)
| Stanje naprave | vključena, dejavna | vključena, nedejavna | stanje pripravljenosti | ugasnjena |
|---|---|---|---|---|
|
Računalnik |
80 | 55 | 2 | |
|
LCD-zaslon |
34 | 2 | 1 | |
| Laserski tiskalnik | 500 | 17 | ||
| Prenosnik | 16 | 9 | 0,5 | |
| DVD-predvajalnik | 12 | 10 | 5 | |
| Televizor | 100 | 10 | ||
| Igralna konzola | 190 | 2 | ||
| Polnilnik za mobilni telefon | 5 | 0,5 | ||
| Sesalnik | 1600 |
Procesi v industriji
Koliko energije porabimo za različne stvari vsakdanje rabe:
- od tistih, ki jih vsakodnevno kupujemo v trgovini in sproti porabljamo (npr. hrana v embalaži, časopisi),
- predmetov, katerih uporabna vrednost je srednjeročna (npr. sušilnik za lase, hladilnik, računalnik),
- do resnično »velikih stvari« (npr. avtomobil, ceste, hiša)?
Če nas zanima celotna poraba energije, moramo analizirati celotni življenjski krog stvari oziroma predmetov vsakdanje rabe. Sešteti moramo porabo energije v vseh štirih fazah:
- fazi pridobivanja surovin: kopanje, pretapljanje, prečiščevanje in preoblikovanje mineralov v surovine (vhodne materiale) za proizvajalce: plastiko, steklo, kovine in keramiko. Poraba energije te faze zajema tudi stroške transporta surovin do naslednje destinacije – tovarne,
- fazi proizvodnje: predelava surovin v proizvod. Pri tem v tovarni porabljajo toploto in svetlobo. Poraba energije v tej fazi zajema tudi potrebno energijo za izdelavo embalaže in transport,
- fazi uporabe: izdelki za svoje delovanje potrebujejo energijo (na primer sušilnik, računalnik, avtomobil itd.),
- fazi upravljanja z odpadki: v tej fazi potrebujemo energijo za to, da izrabljene stvari in predmete vsakdanje rabe spet odložimo v tla (odlaganje odpadkov) ali jih spremenimo nazaj v surovine za nove izdelke (recikliranje). Energijo potrebujemo tudi za odpravljanje onesnaženja, ki je nastalo kot posledica predhodnih faz.