O jedrski energiji
V jedrskih elektrarnah pridobivamo energijo s cepitvijo jeder atomov. Proizvodnja energije temelji na verižni reakciji cepitve jeder, pri čemer se sprošča velika količina toplote.
Atom je najmanjši del zgradbe snovi, ki ga kemijsko ni več mogoče razcepiti. Kadar želimo razcepiti atome, govorimo o tako imenovanih jedrskih reakcijah.
Kako deluje jedrska elektrarna
Zasnovo jedrske elektrarne lahko razdelimo na:
- jedrski del in
- konvencionalni (običajni »termoelektrarniški«) del.
V jedrskem delu iz energije, ki se sprosti pri cepitvi jeder urana nastaja toplota, ki greje vodo v primarnem sistemu. Primarna voda v uparjalniku odda toploto na sekundarno vodo, katera se zaradi nižjega tlaka v sekundarnem sistemu uparja. Primarna in sekundarna voda se ne mešata, med njima se prenaša le toplota, ki je potrebna za proizvodnjo pare.
V konvencionalnem delu (sekundarnem) para poganja turbino. Naloga turbine je, da iz toplote (para) proizvaja mehansko energijo (rotacija), slednjo pa generator pretvori v električno energijo. Pri tem je cikel pretvorbe jedrske energije do električne energije zaključen.
Pomen jedrske energije
V Sloveniji je dobra petina vse električne energije pridobljena iz jedrske energije. Nuklearna elektrarna Krško ima zaradi svoje velike nazivne moči zelo pomembno vlogo v elektroenergetskem sistemu Slovenije.
Pomen jedrske energije se kaže tudi v široki uporabnosti jedrskih tehnologij na drugih področjih človeškega delovanja, kot so medicina, industrija in arheologija.
Prednosti in slabosti jedrske energije
PREDNOSTI
- zanesljivost oskrbe z električno energijo iz jedrskih elektrarn,
- gospodarnost: konkurenčna in stabilna cena proizvedene električne energije,
- nizkoogljičnost: med obratovanjem ne povzroča izpustov toplogrednih plinov, tudi v celotnem življenjskem ciklu so izpusti majhni.
SLABOSTI
- nastajanje radioaktivnih odpadkov,
- možnost izpustov radioaktivnega sevanja,
- izzivi jedrske varnosti in tveganje jedrskih nesreč.
… so prvo verižno jedrsko reakcijo sprožili na univerzi v Chicagu (ZDA) leta 1942? Pod tribunami univerzitetnega igrišča je skupina znanstvenikov pod vodstvom Enrica Fermija zgradila reaktor.
… potrebujemo za isto količino energije, kot jo ima 46 kg premoga, v običajnem fisijskem reaktorju le 3 grame naravnega urana? Zakaj primerjava s 46 kg? Ker povprečni Slovenec porabi približno 113 kWh na dan, za kar potrebujemo 46 kg premoga ali 15 l nafte ali 15 m3 zemeljskega plina.
… je največja jedrska elektrarna na svetu Kashiwazaki - Kariwa na Japonskem? Njenih sedem reaktorjev ima nazivno moč več kot 8000 MW.