Energijski viri v vsakdanjem življenju
V vsakdanjem življenju uporabljamo raznolike snovi. Vemo, da je v njih shranjena energija. Tem snovem rečemo energijski viri.
Kje vse je shranjena energija, da jo lahko prenesemo tja, kjer želimo opraviti določeno delo – skuhati kosilo, premakniti avto, pognati pralni stroj ali stroj v industriji itd.?
Kje vse je energija shranjena?
SNOV
Energija je v snoveh shranjena kot kemična energija:
- hrana (rastlinska, živalska)
- biomasa (drva, biodizel)
- fosilna goriva (premog, nafta, zemeljski plin)
ENERGIJA V JEDRU
Potencialno energijo težkih atomov poznamo kot jedrsko energijo.
GIBAJOČA MASA
Energijo v gibajoči masi poznamo kot kinetično energijo:
- tok rek in potokov
- veter
- valovanje morja
ENERGIJA ZEMLJE
Energijo segrete Zemljine notranjosti poznamo kot geotermalno energijo.
Energijski tokovi ali kako prenašamo energijo
Kako energijo prenesemo iz enega sistema v drugega? Kako jo uporabimo za opravljanje določenega dela?
Kadar je energija samo shranjena, je v večini primerov ne opazimo prav zlahka. Energijo veliko lažje opazimo in jo začutimo pri prenosu iz enega sistema v drugega. Toplo sonce sije na nas in nas greje: energija svetlobe se prenaša na našo kožo in jo segreva. Ogenj gori: notranja kemična energija, ki je shranjena v lesu, se prenaša v prostor preko sevanja in konvekcije. Vse to so fizikalni procesi prenosa energije, skozi katere s čutili zaznavamo energijo.
Velikosti energijskih tokov ali koliko energije prenesemo
Koliko energijskega toka priteče v hišo in ga nato »razlijemo« oz. »prelijemo« drugam?
To je podobno kot priteče voda po vodovodu in jo razlivamo in prelivamo drugam na primer s tuširanjem, pranjem posode, zalivanjem vrta? Podobno kot voda po ceveh priteče energija po električnih vodnikih. Vse te tokove natančno merimo in vsak mesec plačamo količino te prelite vode in energije.
O merjenju in enotah
Ko govorimo o različnih oblikah energije, pretvorbah med njimi in njihovo porabo, moramo vsekakor omeniti tudi najpogosteje uporabljene enote, povezane s količino energije. Osnovna enota za energijo je joule (J). J je razmeroma majhna enota, zato se dostikrat uporabljajo predpone osnovni enoti: kilo (k), mega (M), giga (G) in tera (T). Vsaka od njih pomeni tisočkratno povečanje. Tako dobimo: 1 kJ = 1000 J; 1 MJ = 1000 kJ; 1 GJ = 1000 MJ in 1 TJ = 1000 GJ.
Na različnih področjih se dostikrat uporabljajo tudi druge enote za energijo. Naj omenimo le nekaj primerov:
- pri hrani uporabljamo enoto kilokalorija (kcal), kjer je 1 kcal = 4184 J
- v energetiki uporabljamo enote vatne ure (Wh), kjer je 1 Wh = 3600 J
Trajnostna in netrajnostna raba virov energije
Veliko se govori o trajnostnih virih energije in njihovi smotrni rabi. Kot trajnostne vire energije običajno označujemo jedrsko energijo z recikliranjem plutonija in urana ter obnovljive vire energije, ki so vezani na energijo Sonca in Zemlje.
Pri tem se moramo zavedati, da nič ni večnega, tudi naša Zemlja in Sonce ne.
Pa vendarle bo Sonce še dolgo svetilo...