Energija: viri, pretvorbe in enote
Energije ni mogoče ustvariti iz nič. Tudi izničiti je ni mogoče. Energijo lahko le prenesemo iz enega sistema v drugega.
Energijo lahko le prenesemo (preložimo ali pretočimo) iz enega sistema v drugega ter jo v različnih sistemih prepoznamo v različnih oblikah. Lahko jo tudi shranimo. Zato si jo lahko predstavljamo kot »snovi podobno količino«.
O energiji se lahko pogovarjamo na enak način, kot bi se pogovarjali npr. o vodi, pesku ali denarju.
Potreba po energiji
Za sodoben način življenja, za opravljanje najrazličnejših del in poganjanje procesov, potrebujemo čedalje več energije...
HRANA - Za proizvodnjo hrane, še pred tem pa tudi za proizvodnjo gnojil, za izdelavo in delovanje kmetijske mehanizacije itd.
DOM - Potrebujemo jo v našem domu: za ogrevanje, pomivanje posode in pranje perila, za pripravo hrane, razsvetljavo, delovanje zabavne elektronike itd.
INDUSTRIJA - Pomemben člen je v industriji: za proizvodnjo železa in aluminija, za visokotemperaturne procese, za nadomeščanje fizičnega dela itd.
PROMET - Nujna je za promet: za potovanje z osebnimi avtomobili, tovornjaki, vlaki, ladjami in letali itd.
In seveda tudi za številne druge dejavnosti in navade sodobnega življenja. Ni lahko najti utrinka iz sodobnega življenja, ki ni povezan z energijo!
Koliko energije porabimo v Sloveniji?
Kakšna je razlika med primarno in končno rabo energije?
Primarna poraba energije v Sloveniji, razdeljena med vse prebivalke in prebivalce, znaša 113 kWh na dan na prebivalca. Enako rabo bi v enem dnevu povzročili s 113 nepretrgoma gorečimi 40-vatnimi žarnicami.
Primarna poraba zajema rabo energije za:
- vse oblike prometa (dobrih 33 kWh/d/preb.),
- ogrevanje (v gospodinjstvih in industriji: skupaj 28 kWh/d/preb.),
- rabo električne energije (v gospodinjstvih in industriji: skupaj 20 kWh/d/preb.) in
- izgube pri pretvorbah (med drugim tudi odpadna toplota: slabih 32 kWh/d/preb.).
Skupaj: 113 kWh na dan na prebivalca.
Končna poraba energije v Sloveniji je poraba, ki ne upošteva izgub pri pretvorbah (med drugim tudi odpadne toplote). Znaša slabih 82 kWh na dan na prebivalca.
Struktura končne rabe (številke so zaokrožene):
- promet: 33,5 kWh/d/preb.,
- ogrevanje (gospodinjstva in industrija): 28 kWh/d/preb.,
- elektrika (gospodinjstva in industrija): 20 kWh/d/preb.
Skupaj: slabih 82 kWh na dan na prebivalca.
Pomen električne energije
Električna energija je eden temeljev sodobnega načina življenja in dejavnik, ki omogoča tehnološki razvoj.
Razvoj na področju električne energije je skozi zgodovino omogočal razvoj družbe v smeri udobnejšega in kakovostnejšega bivanja. Danes si težko predstavljamo življenje brez elektrike.
Prav tako je električna energija med najuporabnejšimi vrstami energije, saj jo lahko proizvedemo iz primarnih virov energije, prenašamo na velike razdalje in pretvarjamo v druge vrste energije.
Elektroenergetski sistem
Elektroenergetski sistem Slovenije sestavljajo elektrarne, prenosno in distribucijsko omrežje.
Večino električne energije pri nas proizvedemo v jedrski elektrarni, hidroelektrarnah in termoelektrarnah.
Prenosno omrežje povezuje velike proizvajalce električne energije z distribucijskim omrežjem oziroma neposredno z velikimi odjemalci električne energije (železarne in tovarna aluminija).
E-sprehod skozi zgodovino
Sprehodi se po zgodovinskih odkritjih:
od stare Grčije, kjer je Tales iz Mileta leta 600 pred našim štetjem nevede odkril pojav statične elektrike, preko Jamesa Watta, ki je v drugi polovici 18. stoletja iznašel parni stroj, kar je vplivalo na revolucionaren tehnološki razvoj, in Nikole Tesle, ki je proti koncu 19. stoletja patentiral več kot 700 izumov in katerega elektromotor deluje po načelu izmeničnega električnega toka, do Marie Curie, Alberta Einsteina, začetka množične uporabe električnih naprav…
In še veliko zanimivih informacij te čaka na e-sprehodu skozi zgodovino električne energije.
