Iskalnik

  • Domov
  • Energija
    • Viri, pretvorbe in enote
      • Energijski tokovi
      • Merjenje energijskih tokov
      • Trajnostni, netrajnostni
    • Potreba po energiji
      • Primeri porabe energije
    • Koliko energije porabimo v Sloveniji?
    • Pomen električne energije
    • Elektroenergetski sistem
    • Sprehod skozi zgodovino
  • Jedrska energija
    • O jedrski energiji
    • Kako deluje jedrska elektrarna?
      • Jedrski gorivni krog
    • Pomen jedrske energije
      • V arheologiji
      • V industriji
      • V medicini
    • Prednosti in slabosti
  • Vodna energija
    • O vodni energiji
    • Kako deluje hidroelektrarna?
      • Vrste hidroelektrarn
    • Pomen vodne energije
    • Prednosti in slabosti
  • Fosilna energija
    • O fosilni energiji
      • Kateri so fosilni viri?
    • Kako deluje termoelektrarna?
      • Vrste termoelektrarn
    • Pomen fosilne energije
    • Prednosti in slabosti
  • Drugi viri energije
    • Biomasa
    • Sončna energija
    • Vetrna energija
    • Geotermalna energija
  • Energetska oskrba Slovenije
    • Danes
    • Jutri
    • Energetska mešanica
    • Projekti in ukrepi
      • Nove elektrarne
      • Učinkovita raba energije
  • Aktualno / novice

Vetrna energija

Energija vetra je posledica delovanja sončnih žarkov. Veter nastane, ko se toplejši zrak dviguje, pod njega pa priteka hladnejši zrak.

Povej naprej
Gen»Drugi viri energije»Vetrna energija
Slika s povezavo
O vetrni energiji

O vetrni energiji

Energija vetra je tako kot vodna energija posledica obsevanja Zemljinega površja s sončnimi žarki. Sonce različne dele kopnega, morja in ozračja segreva z različno jakostjo. Ko se toplejši ali vlažnejši zrak dviguje, podenj priteka hladnejši oziroma bolj suh zrak. Tako nastajajo zračni tokovi oziroma veter.

V preteklosti se je energija vetra uporabljala v prometu in transportu (jadrnice) ter seveda za pogon mlinov na veter in na sušnih območjih za črpanje vode. Dandanes se jadrnice uporabljajo le za rekreacijo in šport, mline na veter pa je nadomestila modernejša tehnologija. V omejenem obsegu obstaja le še uporaba vetra za črpanje vode. Na novo pa so se pojavile vetrne elektrarne, ki energijo vetra pretvarjajo v električno energijo. Te so zelo razširjene predvsem v razvitih državah, in sicer na dobro prevetrenih območjih.

Stran
Slika s povezavo
Kako deluje vetrna elektrarna?

Kako deluje vetrna elektrarna?

Vetrna elektrarna je elektroenergetski objekt, kjer z močjo vetra vrtimo vetrnico, s tem pa energijo vetra pretvarjamo v električno energijo.

Sodobne vetrne turbine so visoki stolpi z vetrnicami. Veter obrača vetrnice, ki so povezane z električnim generatorjem. Pomembno je, da so vetrne turbine postavljene na predelih s čim bolj konstantnim vetrom.

Stran
Slika s povezavo
Vetrna elektrarna

Pomen vetrne energije

Vetrna energija danes zadovoljuje manj kot odstotek svetovnih energetskih potreb, vendar je med najhitreje rastočimi panogami za proizvodnjo električne energije.

Še pred dvajsetimi leti smo gradili vetrne elektrarne z nazivno močjo okoli 50 kW, danes pa njihova povprečna nazivna moč znaša okoli 2 MW.

V Sloveniji imamo trenutno le eno večjo vetrno elektrarno (vetrna elektrarna z močjo 2,3 MW pri Dolenji vasi). Njihovo bolj razširjeno uporabo pri nas ovirajo predvsem težave z umeščanjem v prostor. Poleg tega v Sloveniji povprečne hitrosti vetra le na redkih območjih presegajo hitrosti od 3 do 5 m/s, kar je minimalna začetna hitrost vetra, potrebna za obratovanje vetrnih elektrarn.

Pri nas delujoče male vetrne elektrarne so postavljene v glavnem za lastno uporabo tam, kamor je težko napeljati elektroenergetsko infrastrukturo (npr. gorske koče).

Če bi želeli vetrno energijo bolje izkoristiti, bi morali postaviti vetrnice na velikih, dobro prevetrenih površinah, ki se v Sloveniji nahajajo predvsem na višje ležečih krajih (območja gorskih grebenov) in na nekaterih drugih lokacijah, kjer je povprečna hitrost vetra 50 metrov nad tlemi večja od 3 m/s.

Stran
Kako se oskrbujemo z energijo v Sloveniji?
Slika s povezavo
Prednosti in slabosti vetrne energije

Prednosti in slabosti vetrne energije

PREDNOSTI

  • brezogljični vir energije (v fazi obratovanja);
  • ko veter piha, je na razpolago poceni vir energije;
  • v okolici vetrnic se zemlja še vedno lahko uporablja za obdelovanje; in
  • oskrba z energijo, kjer vzpostavitev elektroenergetske infrastrukture ni možna (gorske koče).

SLABOSTI

  • nestanovitnost vira: predvsem na slabo prevetrenih območjih ne zagotavlja zanesljive oskrbe z električno energijo (ni stalnega vetra – hitrost vetra in z njo tudi proizvodnja električne energije se spreminjata iz ure v uro);
  • odvisnost vira od prevetrenosti potencialnih lokacij za postavitev vetrnih elektrarn
  • cena električne energije iz vetra je višja od cene električne energije, proizvedene v hidroelektrarnah ali klasičnih termoelektrarnah na premog ali jedrsko energijo;
  • velike vetrnice znajo biti v neposredni bližini zelo glasne.
Stran
Stanje v Sloveniji (povezava na Meteo)
Primerjaj vire energije
Slika s povezavo
Razpoložljivost virov
Razpoložljivost virov
Graf
Slika s povezavo
Izpusti ogljikovega dioksida
Izpusti ogljikovega dioksida
Stran
Slika s povezavo
Raba zemljišč
Raba zemljišč
Stran
Slika s povezavo
Vodni odtis
Vodni odtis
Stran
Slika s povezavo
Emisije prašnih delcev
Emisije prašnih delcev
Stran
Slika s povezavo
Število smrtnih žrtev na TWh
Varnost
Stran
ALI VEŠ, DA?
Slika s povezavo

…  so vetrnice zasnovane za točno določene (idealne) hitrosti vetra, ki so značilne za območja, na katerih jih postavimo? Če je hitrost vetra mnogo večja od idealne hitrosti za neko vetrnico, je treba vetrnico izključiti.

Stran
Slika s povezavo

… da po mnenju strokovnjakov razmak med vetrnicami na polju vetrnih elektrarn ne bi smel biti manjši od petkratnika njihovega premera, če ne želimo izgubljati velikega dela moči?

Stran
Slika s povezavo

… v prihodnosti načrtujejo vetrne elektrarne moči več kot 10 MW na enoto in s premerom rotorja 190 m in več?           

Stran
Slika s povezavo

... večje vetrne elektrarne sicer prispevajo k ekonomiji obsega, vendar skupne moči na enoto površine ne povečajo bistveno? Med večjimi vetrnicami mora namreč biti tudi razdalja večja. Vetrna elektrarna z dvakrat večjo močjo bo tako zagotovila le približno 30 % več električne energije.

Stran
Slika s povezavo

… je nemški fizik Albert Betz že leta 1919 izračunal največji delež energije vetra, ki ga lahko izkoristi ploščata vetrnica? Vetrnica namreč ne more izkoristiti celotne energije vetra, sicer bi bil upočasnjeni zrak za vetrnico v napoto pri samem vrtenju. Če je hitrost vetra za vetrnico enaka tretjini hitrosti vetra pred vetrnico, je moč, ki jo vetru odvzema vetrnica, enaka 16/27 celotne moči vetra (tj. 0,59). V praksi ocenimo, da je učinkovitost takšne vetrnice 50-odstotna.

Stran

Te zanimata energija in energetika?

Prijavi se na e-novice. Obveščali te bomo o dogodkih in odmevih, ki jih objavljamo na spletnem mestu.

Prijavi se

S prijavo na dogodke in odmeve se strinjaš, da te podjetje GEN energija d.o.o., v okviru projekta eSvet na navedeni e-naslov obvešča o novostih, dogodkih in zanimivostih iz sveta energije in energetike ter izvaja analize o branju posredovanih vsebin za potrebe projekta eSvet.

Podjetje zagotavlja, da lahko svojo prijavo kadar koli prekličeš, tvoji podatki pa bodo v tem primeru izbrisani.

  • Domov
  • Kontakt
  • Pravno obvestilo
  • Izjava o skladnosti
  • Oblikovanje in izvedba: ENKI
  • Politika piškotkov

©Skupina GEN. Vse pravice pridržane.