OVE in njihov vpliv na elektroenergetski sistem
Odločitev uporabnikov o rabi električne energije v določenem trenutku je močno povezana z delovanjem elektroenergetskega sistema. Povečanje potreb po električni energiji namreč ne pomeni, da prav vse elektrarne v sistemu povečajo svojo proizvodnjo. Še posebej velik izziv za zanesljivo dobavo električne energije v sistemu predstavljajo obnovljivi viri energije (OVE).
Ena ključnih slabosti OVE je njihova nestanovitnost, saj so odvisni od vremena (sonca, vetra), kar vpliva na nezanesljivost oskrbe z električno energijo. V energetski sistem so zato vedno umeščene elektrarne, ki predstavljajo rezervo in so ves čas v stanju pripravljenosti. Te elektrarne so v večini primerov plinske termoelektrarne, ki omogočajo dovolj visoko stopnjo prilagodljivosti proizvodnje električne energije. V primerih slabih vremenskih razmer, ko ni mogoče pridobivati energije iz OVE (najbolj nepredvidljiva sta predsvsem sonce in veter), se v sistem vključijo rezervne elektrarne, pri čemer pa nastajajo dodatni izpusti CO2.
Vse več raziskovalcev zato opozarja prav na te izpuste CO2, ki nastajajo zaradi nadomeščanja izpada proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov (ang. marginal emissions). V primeru omrežja, kjer 50 % energije zagotavljajo vetrne elektrarne, 50 % pa plinske, bo ob povečanju povpraševanja svojo proizvodnjo okrepila plinska termoelektrarna. S tem se bodo izpusti CO2 povečali za okoli 500 g za vsako dodatno porabljeno kilovatno uro (kWh). Pomembno je, da se tem izpustom kar v največji meri izognemo, in sicer tako, da v omrežju zagotovimo zadostno količino energije iz zanesljivih nizkoogljičnih virov.
Vas zanima več o tej temi: eSvet vas seznani z vplivi zapiranja elektrarn na zanesljivost elektroenergetskega omrežja in stališčem Evropske komisije o razogljičenju energetskega sistema
Vir: Medium