Tri generacije biomase

Pomen pridobivanja energije oziroma pridelave biogoriv iz biomase lahko prikažemo s sprehodom skozi tri generacije biogoriv.

PRVA GENERACIJA:

To so biogoriva, proizvedena iz sladkorjev, škroba, rastlinskih olj  (pšenica, koruza, sladkorna pesa, živalske maščobe). Ta biogoriva se še danes uporabljajo v večjem obsegu in so namenjena komercialni rabi.

Dilema pri uporabi biogoriv prve generacije je, da veliko količino pridelanih rastlin namenimo za proizvodnjo biogoriv namesto za pridelavo hrano. Tako ob povečanju deleža rastlin za biogorivo hkrati višamo ceno hrane, ki je je na trgu čedalje manj.

Poleg tega pri predelavi biomase v biogoriva povzročamo celo več izpustov toplogrednih plinov kot s fosilnimi dizelskimi gorivi.

Nasprotno pa je pri kurjenju biomase delež izpustov v primerjavi s fosilnimi gorivi precej manjši.

DRUGA GENERACIJA:

To so biogoriva, pridobljena iz ostankov rastlin, lesne biomase, slame, trave in kmetijskih odpadkov. Gre torej za snovi, ki smo jih enkrat že uporabili in niso več primerne za pridelavo hrane. Tako isto snov uporabimo dvakrat in z različnimi predelovalnimi postopki proizvedemo različne energente.

TRETJA GENERACIJA:

V tretjo generacijo prištevamo biogoriva, pridelana iz alg. Iz teh dobimo različna olja, ki jih lahko predelamo v različne energente (bencin, dizelsko gorivo). Ta goriva danes še niso v množični uporabi, saj je njihova proizvodnja v fazi razvoja in je draga.