Načrti Evropske unije za utrjevanje energetske odpornosti
Evropska komisija je 7. marca napovedala, da lahko Evropska unija na podlagi novih načrtov neodvisnost od ruskih fosilnih goriv doseže že krepko pred letom 2030. Osnutek načrta je nastal kot odgovor na trenutno geopolitično krizo, ki lahko zaradi evropske odvinosti od ruskih energetskih virov poglobi že obstoječe energetske izzive.
Ob ruskem napadu Ukrajine je Evropo prevzela skrb za energetsko varnost, zato je Evropska komisija objavila načrte za diverzifikacijo uvoza fosilnih goriv ter pospešen prehod na obnovljive vire. Več plina, tudi utekočinjenega, naj bi uvažali iz drugih držav, hkrati pa naj bi povečali proizvodnjo in uvoz biometana in vodika. Načrt zajema tudi pospešeno zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv v stanovanjskih in poslovnih stavbah ter industriji. Izvršni podpredsednik Evropske komisije za zeleni prehod Frans Timmermans je napovedal, da bodo načrti “že letos bistveno zmanjšali našo odvisnost od ruskega plina in nas že v nekaj letih osamosvojili od uvoza iz Rusije." Evropa sicer trenutno kar 40 % plina uvozi iz Rusije.
Sveženj ukrepov se poleg raznolikosti uvoza usmerja predvsem v pospeševanje izrabe obnovljivih virov energije. Bruselj v predlogih načrtuje hitrejše postavljanje solarnih panelov na strehe in pospešitev izdaje dovoljenj za gradnjo elektrarn na obnovljive vire. Vlade in uradi naj bi identificirali območja, ki so bolj primerna za izkoriščanje obnovljivih virov in tam pospešila gradnjo elektrarn.
Načrt vključuje tudi smernice članicam EU glede regulacije cen v izrednih okoliščinah, s katerimi se soočajo že letošnjo zimo. V naslednjih tednih bo Evropska komisija predlagala zakonodajni akt, po katerem bodo skladišča plina do 1. oktobra morala biti 90-odstotno napolnjena. V preteklem letu so konec septembra dosegla 75 % napolnjenost. Smernice se dotikajo tudi drugih finančnih področij energetske oskrbe, predvsem zajezitve širjenja učinka visokih cen plina.
Mednarodna agencija za energijo je dejala, da bi Evropa lahko v enem letu zmanjšala uvoz ruskega plina za več kot polovico, vendar bi to zahtevalo vrsto hitrih ukrepov, od zamenjave plinskih kotlov za toplotne črpalke do povečanja uvoza utekočinjenega zemeljskega plina. Bruselj je pozval države EU in Evropski parlament, naj pospešijo pogajanja o nizu novih podnebnih politik EU, namenjenih hitrejšemu zmanjševanju emisij v tem desetletju. Komisija ocenjuje, da bi ti predlogi lahko zmanjšali porabo plina v EU za 23 % do leta 2030.
Vas zanima več o tej temi: Na eSvetu smo že poročali o načrtih Evropske komisije za razogljičenje energetskega sistema: Evropska komisija na poti k uresničevanju načel zelenega dogovora
Vir: Reuters