Jedrska renesansa v Franciji: Macron potrdil gradnjo novih reaktorjev
Francoski predsednik Emmanuel Macron je 10. februarja napovedal gradnjo novih jedrskih reaktorjev, z namenom zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v energetiki. Nove jedrske kapacitete naj bi predstavljale tudi blažilec dinamičnih cenovnih razmer na energetskem trgu.
Francoski predsednik je na tiskovni konferenci v tovarni turbin v Belfortu na jugu Francije oznanil ponovno rojstvo francoske jedrske industrije. Napovedal je gradnjo kar 14 novih jedrskih reaktorjev tipa EPR, med katerimi je načrtovanje gradnje šestih že v teku, preostalih osem pa je še v začetnih fazah. "Glede na potrebe po električni energiji, potrebo po načrtovanju energetskega prehoda in konca obstoječe flote francoskih jedrskih zmogljivosti, ki je ni mogoče podaljšati v nedogled, bomo danes zagnali program novih jedrskih reaktorjev," je odločitev Francije pojasnil Macron.
Odločitev sledi večletnim raziskavam in različnim preučenim scenarijem energetskih mešanic, hkrati pa je odziv na trenutne razmere na energetskem trgu. Na podlagi pričakovanega porasta porabe električne energije v prihodnjih letih kot posledica odmika od fosilnih goriv, bo Francija po zaprtju odsluženih jedrskih reaktorjev težko zagotavljala zanesljivo in stabilno oskrbo z električno energijo. Že v tej zimi se je namreč Francija, tako kot mnoge druge evropske države, morala zanesti na premog za proizvodnjo električne energije, država pa je bila primorana gospodinjstvom nuditi nepovratno finančno pomoč za kritje energetskih stroškov. Nove jedrske kapacitete naj bi francoskim potrošnikom, gospodinjstvom in industriji zagotavljale stabilne in relativno nizke cene, v kombinaciji z obnovljivimi viri pa predstavljajo okoljsko in finančno najugodnejšo energetsko mešanico, ki bo zagotavljala stabilnost in zanesljivost energetskega sistema.
Francija je sicer ena najopaznejših jedrskih držav, ki kar 70 odstotkov svoje električne energije proizvede v jedrskih reaktorjih. Je ena glavnih zagovornic vključitve jedrske energije v taksonomijo trajnostnega financiranja. Macron je od poziva znanstvenikov, nevladnih organizacij in jedrskih držav po pravični obravnavi jedrske energije iz aprila leta 2020 vodil koalicijo podobno mislečih držav v političnem boju proti jedrskim nasprotnicam, kot so Nemčija in Avstrija. Z uspešnim razogljičenjem energetike je Francija dokaz pozitivnega vpliva jedrske energije ter njene vloge pri doseganju neto nič izpustov in energetske neodvisnosti.
Gradnja novih reaktorjev naj bi se pričela v letu 2028, obenem pa naj bi v prihodnjih letih podaljšali delovanje obstoječih reaktorjev. Poleg jedrske novogradnje je Macron napovedal tudi širitev infrastrukture obnovljivih virov, hkrati pa opozoril, da mora za uspešno doseganje podnebnih in energetskih ciljev Francija tudi zmanjšati porabo. Načrtovano je povečanje predvsem vetrnih in sončnih kapacitet: »Ključ do proizvodnje električne energije na najbolj brezogljičen, najvarnejši in najbolj suveren način je ravno v pluralni strategiji... da se izkorišča tako obnovljive kot tudi jedrske vire," je dejal Macron. Napovedali so tudi gradnjo malega jedrskega reaktorja. Z njim bi se Francija ponovno vključila med inovativne jedrske države, obenem pa bi mali jedrski reaktor predstavljal zadnjo fazo gorivnega cikla in tako zmanjšal količino jedrskih odpadkov.
Macron je dejal, da se bodo pripravljalni projekti začeli v prihodnjih tednih, vključno z dokončanjem projektnih študij, zagonom javne razprave na nacionalni komisiji, opredelitvijo lokacij treh parov reaktorjev in okrepitvijo jedrskega sektorja. Povedal je, da bo v drugi polovici leta 2022 potekalo široko javno posvetovanje o energetiki, nato pa bodo leta 2023 potekale parlamentarne razprave o reviziji večletnega energetskega programa.
Vas zanima več o tej temi: na eSvetu si lahko preberete tudi o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji, poročali pa smo tudi že o načrtih Francije z gradnjo novih jedrskih elektrarn
Vir: WNN
Foto: @simonwakter (twitter)