Izzivi velikih vetrnic

Vetrnice za proizvodnjo električne energije so od svojih začetkov do danes postale precej višje. Najvišje vetrnice bodo kmalu merile 100 m, pojavljajo pa se tudi ideje o 275 m visokih vetrnicah, kar pod vprašaj postavlja osnovno delovanje fizike.

Leta 1981 je dansko podjetje izdelalo tri krako vetrnico, ki je lahko proizvedla 55 kW električne energije. Vetrnice so nato dosegle strmo rast, leta 1995 so lahko proizvedle 500 kW električne energije, leta 1999 2 MW, danes pa vetrne turbine lahko proizvedejo do 5.6 MW električne energije. Leta 2021 naj bi predstavili vetrnice, ki stojijo na 105 metrov visokem stolpu, z dolžino kraka 80 metrov in teoretično proizvodnjo do 10 MW energije. Drugi proizvajalci pa napovedujejo še zmogljivejše in večje vetrnice, ki bi lahko s 260 m visokim stolpom in 107 metrskimi kraki proizvedle do 12 MW energije. Pred časom so se pojavile tudi ideje o vetrnicah, ki bi presegale višino 300 metrov, s kraki dolžine 200 metrov in proizvodnjo do 50 MW električne energije.

Ob tem strokovnjaki opozarjajo, da višino grajenje vetrnic ne moremo enačiti z gradnjo stolpov, saj morajo stolpi vetrnic podpirati tudi motorje in krake vetrnic. Potrebno je upoštevati tudi težo posameznih komponent. Pri predvidenih 10 MW vetrnice na primer en krak tehta 35 ton, motor pa skoraj 400 ton. Takšne mase predstavljajo poseben izziv pri transportu komponent do elektrarne. Zato si strokovnjaki zastavljajo vprašanje, kdaj bo izdelava tako velikih vetrnic mogoča. 

Vas zanima več o tej temi: eSvet vas seznani z novimi oblikami vetrnih elektrarn in podnebnimi vplivi vetrne energije 

Vir: IEEE Spectrum