Evropska unija krepi energetsko samozadostnost
Evropska komisija je 18. maja predstavila načrt REPowerEU. Z njim nagovarja izzive svetovnega energetskega trga, ki jih je povzročila ruska invazija na Ukrajino, in načrtuje krepitev energetske samozadostnosti držav EU. Načrt REPowerEU želi doseči ambiciozne cilje z ukrepi na področju varčevanja z energijo, diverzifikacijo oskrbe z energijo in pospešenim uvajanjem obnovljivih virov energije za nadomestitev fosilnih goriv v domovih, industriji in proizvodnji električne energije.
Preoblikovanje evropskega energetskega sistema je nujno, ne le zaradi zmanjšanja odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv, ki se uporabljajo kot gospodarsko in politično orožje, in stanejo evropske davkoplačevalce skoraj 100 milijard evrov na leto, ampak tudi zaradi okoljskih vidikov in spopadanja s podnebno krizo. "Z načrtom REPowerEU povečujemo energetsko učinkovitost in dosegamo cilje uporabe obnovljive energije. Predlagamo obveznost uvedbe uporabe sončnih celic za poslovne in javne zgradbe do leta 2025 in stanovanjske do leta 2029," je o načrtu povedala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.
Načrt REPowerEU krepitev odpornosti energetskega sistema EU načrtuje na več področjih. Med drugim komisija predlaga izboljšanje dolgoročnih ukrepov za energetsko učinkovitost, vključno s povečanjem zavezujočega cilja energetske učinkovitosti v okviru svežnja evropske zakonodaje o zelenem dogovoru „Pripravljeni na 55“ z 9 % na 13 %. Manjšo odvisnost od ruskega plina načrtuje tudi z diverzifikacijo dobaviteljev. EU že nekaj mesecev sodeluje z mednarodnimi partnerji pri diverzifikaciji oskrbe in je zagotovila rekordne ravni uvoza UZP in višje dobave plina po cevovodih.
Največ ciljev novega načrta se nanaša na povečanje zmogljivosti proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Komisija predlaga povečanje glavnega cilja za obnovljive vire energije za leto 2030 s 40 % na 45 % v okviru svežnja “Pripravljeni na 55”. V ta namen predlaga uvedbo EU sončne strategije, s katero bi podvojili fotovoltaične kapacitete do leta 2025. Hkrati predlaga ukrepe za pospešitev izdajanja dovoljenj za projekte za obnovljive vire in povezano infrastrukturo. Komisija je države članice pozvala, da določijo območja z nizkimi okoljskimi tveganji, na katerih bi lahko trajnostne energetske projekte gradili po poenostavljenih postopkih. Komisija želi doseči, da bi za nove projekte postopek pridobivanja dovoljenj lahko trajal največ eno leto, pri nadgradnji obstoječih projektov pa največ pol leta.
V skladu s predlogom komisije bi do leta 2025 z zakonodajo uvedli obvezno namestitev sončnih panelov na nove javne in komercialne zgradbe. Do leta 2029 bi uredba veljala tudi za stanovanjska poslopja. Načrt določuje tudi nov cilj za leto 2030 glede zelenega vodika. V EU naj bi proizvedli 10 milijonov ton vodika, 10 milijonov ton pa ga uvozili. Z njim bi nadomestili zemeljski plin, premog in nafto v industrijah, ki jih je težko razogljičiti, in transportu. Za povečanje prihrankov energije in učinkovitosti v prometnem sektorju ter pospešitev prehoda na vozila brez emisij bo Komisija predstavila sveženj o okolju prijaznejšem tovornem prometu, katerega cilj je znatno povečati energetsko učinkovitost v sektorju, in razmislila o zakonodajni pobudi za povečanje deleža vozil brez emisij v javnih in poslovnih voznih parkih nad določeno velikostjo.
Za podporo REPowerEU je že na voljo 225 milijard EUR v posojilih v okviru Sklada za okrevanje in odpornost (RFF), ki so ga v EU sprejeli v odzivu na pandemijo covid-19. Komisija je že maja sprejela zakonodajo in državam članicam EU dala smernice, za, kako spremeniti in dopolniti svoje nacionalne načrte za okrevanje v okviru REPowerEU. Poleg tega Komisija predlaga, da se finančni okvir RRF poveča z 20 milijardami evrov nepovratnih sredstev iz prodaje pravic iz sistema EU za trgovanje z emisijami. Tako sistem trgovanja z emisijami ne bi le zmanjševal izpuste in uporabo fosilnih goriv, temveč tudi zbiral potrebna sredstva za doseganje energetske neodvisnosti. V okviru sedanjega večletnega finančnega okvira bo kohezijska politika za projekte razogljičenja in energetskega prehoda že namenila do 100 milijard EUR z vlaganjem v obnovljivo energijo, vodik in infrastrukturo. Dodatni finančna podpora energetske prehodu v višini 34 milijard EUR je na voljo iz drugih kohezijskih skladov, komisija pa bo to jesen tudi podvojila razpoložljiva sredstva za obsežni razpis sklada za inovacije leta 2022 na približno 3 milijarde EUR.
Vas zanima več o tej temi: Na eSvetu smo že poročali o načrtih Evropske komisije za utrjevanje energetske odpornosti in načrtih Evropske komisije za uspešen energetski prehod s pomočjo plina in jedrske energije
Vir: European Commision