Evropska komisija: Plin in jedrska energija sta potrebni za uspešen trajnostni energetski prehod
Evropska komisija je 2. februarja potrdila dopolnjen predlog glede obravnave jedrske energije in zemeljskega plina v sklopu evropske trajnostne taksonomije. Jedrska energija in plin sta tako vključena med trajnostne energetske vire, ki bodo tvorili prihodnjo nizkoogljično energetsko mešanico evropskih držav.
Po mesecih burnih debat in konfliktnih mnenj evropskih držav, je Evropska komisija na podlagi znanstvenih mnenj in raziskav plin in jedrsko energijo dodala v taksonomijo Evropske unije. Odločitev, ki jo je Komisija potrdila v prvih dneh februarja, je po mnenju mnogih znanstvenikov in strokovnjakov pomemben korak k razogljičenju energetskih sistemov. "Izbrane plinske in jedrske dejavnosti so v skladu s podnebnimi in okolijskimi cilji EU in nam bodo omogočile pospešitev prehoda od dejavnosti, ki bolj onesnažujejo, kot je proizvodnja premoga, k podnebno nevtralni prihodnosti, ki večinoma temelji na obnovljivih virih energije," je predlog komentirala Komisija. Vključitev plina in jedrske energije je sledila pozivom jedrskih držav, znanstvenikov in nevladnih organizacij, na podlagi katerih je Skupno raziskovalno središče že aprila lani jedrsko energijo opredelilo kot trajnostno vir energije, ki ima primerljiv vpliv na okolje in ljudi kot obnovljivi viri energije.
Plin in jedrska energija sta v novem aktu opredeljeni kot prehodni trajnostni aktivnosti, s katerimi bodo države EU lažje, zanesljivo in učinkovito izvedle trajnostni energetski prehod. Ta zahteva nizkoogljično proizvodnjo električne energije, ki bo nadomestila trenutno prevladujoča fosilna goriva in tako pomembno prispevala k dosegu podnebnih ciljev do leta 2050. Jedrska energija in plin morata, da bi bila vključena v trajnostno financiranje, zadostiti strogim pogojem. Dejavnosti v povezavi z jedrsko energijo morajo izpolnjevati vse varnostne zahteve, dejavnosti v povezavi s plinom pa morajo prispevati k prehodu od premoga k obnovljivim virom energije. Prav tako morajo članice pripraviti podroben načrt za odlagališče za visoko radioaktivne odpadke, ki mora delovati do leta 2050. Izgradnja novih jedrskih elektrarn bo po novem aktu priznana kot zelena z dovoljenjem, izdanim do leta 2045. V primeru dejavnosti v povezavi s plinom so določena podrobna tehnična merila glede dovoljene ravni izpustov ogljikovega dioksida.
Trajnostna taksonomija EU sicer članicam EU ne določa način energetskega prehoda in energetske mešanice, predstavlja pa sistem označevanja trajnostnih naložb, ki je pomemben vodnik za vlagatelje.
Vključitev jedrske energije v trajnostno taksonomijo je pomembna za elektroenergetsko prihodnost Slovenije. Velik delež slovenske oskrbe z električno energijo že danes temelji na jedrski energiji, ta delež pa se bo z zaprtjem termoelektrarne in načrtovano gradnjo novega bloka jedrske elektrarne v Krškem le še povečal. Skupaj z obnovljivimi viri (vodno, sončno in vetrno energijo) in plinom, ki slovenskemu elektroenergetskemu sistemi zagotavlja stabilnost in rezervo, lahko Slovenija do leta 2050 razogljiči svoj elektroenergetski sistem in doseže podnebne cilje.
Vas zanima več o tej temi: na eSvetu smo že poročali o načrtih Evropske komisije za razogljičenje energetskega sistema in o energetski oskrbi Slovenije
Vir: WNA