Električna energija v Sloveniji bo med najdražjimi v Evropi
Zaradi rasti cen ogljika, plina in premoga, bo električna energija v Sloveniji in na Hrvaškem v sredini desetletja med najdražjimi v Evropi.
Tretjina proizvodnje električne energije v Sloveniji in na Hrvaškem temelji na fosilnih virih. Zato v organizaciji Independent Commodity Intelligence Services (ICIS) napovedujejo, da bosta Slovenija in Hrvaška beležili rast cen električne energije, saj se bosta premog in plin v Evropi podražila zaradi rasti cen ogljika. Letos in prihodnje leto bo po napovedih cena električne energije za megavatno uro pod 50 evri, k čemur bo pripomogla cena ogljika, ki bo nižja od 27 evrov za tono izpustov ogljikovega dioksida. A ta bo do leta 2025 zrasla na okoli 35 evrov za tono in tako podražila ceno električne energije, ki naj bi presegla 75 evrov za megavatno uro. Konec desetletja pa bo cena ogljika upadla na okoli 21 evrov za tono in tako se bo tudi cena električne energije znižala na okoli 70 evrov za megavatno uro, napovedujejo v ICIS.
Napovedi je organizacija pripravila ob upoštevanju, da bodo 844-megavatne premogovne zmogljivosti v Sloveniji delovale do leta 2030. Tudi če bi lignitne zmogljivosti opustili prej, bi morali manko električne energije pokriti z uvozom, kar bi prav tako podražilo ceno električne energije. Do leta 2030 se bodo sicer na obeh trgih podvojile zmogljivosti za proizvodnjo energije iz sonca in vetra, vendar bo absolutna vrednost tega povečanja minimalna. V Sloveniji bosta sonce in veter do leta 2030 predstavljala le 4 % celotne proizvodnje. Pomemben proizvodni vir v obeh državah so tudi hidroelektrarne, zato bo cena električne energije precej odvisna tudi od hidroloških razmer. Slovenija in Hrvaška imata tudi jedrsko energijo, ta je v letu 2018 v Sloveniji zagotovila 39 % celotne proizvedene električne energije. Ker gre za stabilen nizkoogljični vir energije je potrebno njeno vlogo upoštevati tudi pri zagotavljanju nizke cene električne energije v prihodnosti.
Vas zanima več o tej temi: eSvet vas seznani z napovedmi za svetovno energetiko do leta 2040 in o zanesljivi proizvodnji jedrskih elektrarn po svetu
Vir: Finance, Okolje & Energija in ICIS