Do leta 2030 napovedana rast zmogljivosti jedrskih elektrarn

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) vsako leto izda publikacijo Energy, Electricity and Nuclear Power Estimates for the Period up to 2050, kjer predstavi svoje napovedi na področju zmogljivosti jedrske energije v svetovnem merilu. V letošnji, 36. izdaji napovedujejo rast zmogljivosti jedrskih elektrarn do leta 2030.

Glede na napovedi naj bi inštalirana električna moč jedrskih elektrarn v svetu do leta 2030 porasla na 390 GW(e), glede na slabšo lanskoletno napoved, ki je predpostavljala rast na 382 GW(e), medtem ko najbolj pozitivne napovedi predvidevajo rast na kar 598 GW(e). Pri napovedih 1 gigavat pomeni eno milijardo vatov električne moči. Največ rasti moči jedrskih elektrarn je pričakovati na daljnem vzhodu, še posebej na Kitajskem. V Evropi je slika precej raznolika. Rast inštalirane moči reaktorjev se pričakuje predvsem v Rusiji, ki ima trenutno v gradnji 7 reaktorjev in Belorusiji, ki gradi svoji prvi dve enoti. V zahodni Evropi je pričakovati največji upad, saj Nemčija postopoma opušča jedrsko energijo. Napovedan je padec iz trenutnih 112 GW(e) na 77 GW(e) do leta 2030.

Po poročilu agencije se jedrski reaktorji v svetu sicer starajo, saj je več kot 450 reaktorjev starejših od 30 let. Tako mora jedrska industrija, poleg postavljanja novih reaktorjev pomisliti tudi na menjavo več starih reaktorjev. Kratkoročno pa rast proizvodnje jedrske energije ovira nekaj dejavnikov. Ti so nizke cene zemeljskega plina, padajoči stroški obnovljivih virov energije, pomanjkanje tržnih signalov za nizkoogljične vire in počasi okrevajoče svetovno gospodarstvo. Na počasnejšo rast jedrskih zmogljivosti vplivata tudi varnost in razvoj novih generacij tehnologij z naprednimi varnostnimi tehnologijami.  

Ob poročilu je IAEA objavila tudi video prikaz 60-letne zgodovine gradnje jedrskih reaktorjev, ki je dostopen tukaj.

Preberite več o tej temi: eSvet vas seznani o pomenu jedrske energije in zemljevidom jedrskih elektrarn.

Vir: IAEA