Iskalnik

  • Domov
  • Energija
    • Viri, pretvorbe in enote
      • Energijski tokovi
      • Merjenje energijskih tokov
      • Trajnostni, netrajnostni
    • Potreba po energiji
      • Primeri porabe energije
    • Koliko energije porabimo v Sloveniji?
    • Pomen električne energije
    • Elektroenergetski sistem
    • Sprehod skozi zgodovino
  • Jedrska energija
    • O jedrski energiji
    • Kako deluje jedrska elektrarna?
      • Jedrski gorivni krog
    • Pomen jedrske energije
      • V arheologiji
      • V industriji
      • V medicini
    • Prednosti in slabosti
  • Vodna energija
    • O vodni energiji
    • Kako deluje hidroelektrarna?
      • Vrste hidroelektrarn
    • Pomen vodne energije
    • Prednosti in slabosti
  • Fosilna energija
    • O fosilni energiji
      • Kateri so fosilni viri?
    • Kako deluje termoelektrarna?
      • Vrste termoelektrarn
    • Pomen fosilne energije
    • Prednosti in slabosti
  • Drugi viri energije
    • Biomasa
    • Sončna energija
    • Vetrna energija
    • Geotermalna energija
  • Energetska oskrba Slovenije
    • Danes
    • Jutri
    • Energetska mešanica
    • Projekti in ukrepi
      • Nove elektrarne
      • Učinkovita raba energije
  • Aktualno / novice
  • Nove tehnologije za pridobivanje energije s pomočjo plimovanja
  • S sobnimi kolesi do samooskrbnih telovadnic
Diamantne baterije na jedrski pogon
Deli naprej
Datum objave 19. December / 2016

Diamantne baterije na jedrski pogon

Britanski raziskovalci so odkrili način kako spremeniti radioaktivne diamante v minimalistične baterije, ki imajo življenjsko dobo do 5000 let. Gre za povsem novo generacijo električnih sistemov, ki bi lahko rešila več izzivov, ki se dotikajo čiste energije, visoko zmogljivih baterij in odlaganja jedrskih odpadkov.

V nuklearkah v Veliki Britaniji uporabljajo velike grafitne bloke, ki omogočajo proizvodnjo energije v reaktorjih. Ko se ti grafitni bloki obrabijo jih je, kot visoko radioaktivne odpadke, potrebno ustrezno skladiščiti. Ekipa raziskovalcev z Univerze v Bristolu je odkrila način, kako radioaktivne dele grafitnih blokov izkoristiti za ustvarjanje baterij z izredno dolgo življenjsko dobo. Grafitni bloki namreč vsebujejo radioaktiven ogljikov izotop, ogljik-14. S segrevanjem grafitnega bloka se ta izloči v plinasti obliki, ki jo lahko zberemo. Tako postane grafitni blok manj radioaktiven, kar posledično pomeni lažje, varnejše in cenejše shranjevanje teh odpadkov.

Ogljik-14 v plinasti obliki je mogoče z že uveljavljenimi tehnikami predelati v diamant. Umetno ustvarjeni diamanti imajo enako molekulsko strukturo kot naravni diamanti, le da so v tem primeru radioaktivni. Ta diamant lahko ustvari svoj lasten električni tok, ko ga postavimo v radioaktivno polje. Ker so pridobljeni diamanti ustvarjeni iz radioaktivnega ogljika, lahko sami sebi zagotavljajo radioaktivno polje, ki proizvaja majhen električni tok. Tako nastane diamantna baterija na jedrski pogon.

Za varno uporabo diamantne baterije radioaktiven diamant ovijejo z ne-radioaktivnim ovojem, ki absorbira nevarno sevanje in s tem proizvede še več električne energije, kar ga dela skoraj 100 % učinkovitega. Ker je diamant najtrdnejša struktura kar jih poznamo torej ni drugega materiala, ki bi lahko nudil boljšo zaščito. Navzven se sicer zazna majhna količina sevanja, a ta je manjša od vrednosti sevanja, ki jo ima banana, torej je uporaba diamantne baterije povsem varna.

Slabost diamantne baterije je sicer v izredno majhni proizvedeni količini električne energije, saj je vrednost te le 15 joulov na gram. Za primerjavo, standardna baterija AA proizvede 700 joulov na gram. Največja prednost, ki bi jo diamantna baterija prinesla pa je neverjetno dolga življenjska doba. Radioaktivnost ogljika-14 se namreč šele po 5730 letih razpolovi, kar pomeni, da bi baterija leta 7746 še vedno delovala s 50 % svoje začetne zmogljivosti.

Uporaba diamantnih baterij bi bila najprimernejša predvsem tam, kjer se standardne baterije težje napolnijo, to je na primer pri satelitih ali implantantnih napravah, kot je na primer srčni spodbujevalnik. A znanstveniki z Bristola trdijo, da so možnosti za uporabo izredno široke.

 

Preberite več o tej temi: eSvet vas seznani z jedrsko energijo in njenim pomenom.

 

Vir: Seeker.com

Te zanimata energija in energetika?

Prijavi se na e-novice. Obveščali te bomo o dogodkih in odmevih, ki jih objavljamo na spletnem mestu.

Prijavi se

S prijavo na dogodke in odmeve se strinjaš, da te podjetje GEN energija d.o.o., v okviru projekta eSvet na navedeni e-naslov obvešča o novostih, dogodkih in zanimivostih iz sveta energije in energetike ter izvaja analize o branju posredovanih vsebin za potrebe projekta eSvet.

Podjetje zagotavlja, da lahko svojo prijavo kadar koli prekličeš, tvoji podatki pa bodo v tem primeru izbrisani.

  • Domov
  • Kontakt
  • Pravno obvestilo
  • Oblikovanje in izvedba: ENKI
  • Politika piškotkov

©Skupina GEN. Vse pravice pridržane.

Slika za %user

Samo Fürst

Prikaži vse vsebine uporabnika Samo Fürst

Kategorije

  • Energija
  • Jedrska energija
  • Obnovljivi viri energije
  • Termo energije
  • Vodna energija

Oznake

  • jedrska energija
  • jedrska tehnologija

Priljubljene objave

Slika za %user

Jedrske elektrarne proizvedejo več kot 10 odstotni delež električne energije na svetu

Preberite objavo
Slika za %user

Največje vetrnice na svetu pričele s proizvodnjo

Preberite objavo
Slika za %user

Največja hidroelektrarna na svetu

Preberite objavo
Slika za %user

Veter in sonce drastično znižala proizvodnjo električne energije iz konvencionalnih virov

Preberite objavo
Slika za %user

Sklenjen nov podnebni sporazum

Preberite objavo