Brezhrupne veternice, ki ne vplivajo na ptice

Aleš Pučnik, ki je leta 2014 postavil vetrnico na Razdrtem, je z ornitologi in strokovnjaki za aerodinamiko razvil vetrnico, ki je učinkovitejša in manj moteča za okoliške prebivalce in živali.

Energetski prehod zahteva večjo izrabo obnovljivih in nizkoogljičnih virov energije, med njimi tudi veterne energije. Povečanje kapacitet izrabe vetrne energije s sabo prinaša tudi izzive. Vetrnice, ki jih postavljamo danes, lahko negativno vplivajo na ptice, hkrati pa z oddajanjem infrazvoka motijo stanovalce v bližini. Aleš Pučnik je ob avtocesti pri Razdrtem leta 2014 postavil vetrnico za pridobivanje električne energije. Gre za drugo največjo vetrnico v Sloveniji. Izkušnje s postopki pri izvedbi projekta so Pučnika vodile k razvoju vetrnice, ki ne bo negativno vplivala na okoliške živali in prebivalce. Povezal se je z 

Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps) in ekipo podjetja Pipistrel ter oblikoval vetrnico z obročem. Pučnik je v študije vpliva vetrnic na ptice vložil več sto tisoč evrov, vse pa so bile negativne. Rešitev je videl v oblikovanju vetrnic, ki ne bi motile ptičev, ne bi oddajale infrazvoka ter hrupa, bile pa bi učinkovite in ne predrage. Ugotovil je, da se ptice težko privadijo na lopatice, ki niso statične, lahko pa se navadijo na krog, zato je vetrnici dodal obroč. Infrazvok nastaja, ko se lopatica vetrnice približa stebru, zato nove vetrnice nimajo sredinskih stebrov, ampak dva ob strani. Tako so hrupnost in zvok vetrnice zmanjšali kar za 60 odstotkov.

Poleg nehrupnosti in nemotečnosti, imajo nove vetrnice tudi izboljšan izkoristek vetra. Ta je pri vetrnicah z obročem za četrtino boljši, lahko pa se jih postavi več skupaj, kar poveča proizvodno moč. Vetrnice se ne obračajo po vetru, kljub temu pa do 35 odstotkov bolje izkoristijo veter s strani. Prav tako so poskrbeli tudi, da je nova vetrnice preprosta za montažo. Na lokacijo je vse sestavne dele mogoče pripeljati s traktorjem, najdaljši del pa je dolg 11 metrov. Življenjska doba vetrnic je 60 let, primerne pa so za območja z eno do dvema glavnima smerema vetra.

Zanimanje za nove vetrnice je največje v Španiji, na konferenci Energija in okolje 2022 pa je Pučnik prepričal tudi več direktorjev slovenskih energetskih družb. Prvi prototip takšne vetrnice želijo postaviti ob obstoječi pri Razdrtem do konca leta.

 

Vas zanima več o tej temi: na eSvetu si lahko prevberete tudi o dosežkih Slovencev na področju obnovljivih virov 

 

Vir: Delo