Termoelektrarna na premog
Termoelektrarne na trda goriva uporabljajo za gorivo premog. S toploto, ki nastane pri gorenju premoga v kotlu, se v cevastih toplotnih izmenjevalcih (uparjalniku) segreva in uparja voda.
Nastala para se pod visokim tlakom sprosti skozi turbino. Para pritiska na turbinske lopatice in s tem vrti turbino. Turbina poganja električni generator, ki proizvaja električno energijo.
Para, ki svojo tlačno energijo sprosti na turbini, se utekočini (kondenzira) na hlajenem cevnem toplotnem izmenjevalcu (kondenzatorju). Nato se znova vrača v uparjalnik. Kondenzator se navadno hladi z vodo iz rek, morja ali v zaprtem sistemu, kjer toploto iz hladilne vode odvajamo v zrak s pomočjo hladilnih stolpov.
V takšnem parnem procesu skozi kondenzator v okolico odvajamo tudi do 2/3 toplote. Z naprednimi tehnologijami in pregrevanjem pare lahko dosežemo tudi do 48-odstotni termodinamični izkoristek. V soproizvodnji (kogeneraciji) električne energije in toplote lahko dosežemo višje izkoristke, tudi več kot 80 %.
Klasične termoelektrarne so velike, nazivne moči so lahko tudi več kot 1100 MW, vendar zaradi zmogljivosti generatorjev in zanesljivosti delovanja električnega omrežja ne presegajo moči okoli 1700 MW.
Termoelektrarna na zemeljski plin (plinska elektrarna)
Plinske elektrarne za gorivo uporabljajo industrijski ali naravni (zemeljski) plin. So turbinski generatorji, ki jih poganja mešanica zraka in dimnih plinov. Ti nastanejo ob zgorevanju zemeljskega plina.
Mešanica dimnih plinov pri okoli 1200 °C ekspandira skozi turbino in pri tem opravi mehansko delo na turbinski gredi, ki poganja generator. S toploto dimnih plinov, ki ima na izstopu iz plinske turbine še vedno okoli 500 °C, lahko poganjamo še dodaten parni proces. Proces je enak kot pri klasičnih elektrarnah, z njim pa lahko dvignemo izkoristek plinskih elektrarn na okoli 60 %.
Postavitev plinske elektrarne je nekoliko cenejša od klasične termoelektrarne, vendar je proizvodnja električne energije iz takšne elektrarne zaradi cene energenta dražja. Brez parnega postrojenja zasedajo približno petkrat manj prostora in ne potrebujejo kondenzatorja s hladilno vodo. Imajo kratek zagonski čas, enostavno vzdrževanje in bistveno manjše izpuste kot klasične elektrarne na trda fosilna goriva (premog).