Jedrska energija za reševanje
Trenutno deluje 450 jedrskih reaktorjev po vsem svetu, ki dobavljajo 14 odstotkov svetovne električne energije. V gradnji je 52 novih reaktorjev.
Leta 2019 so bili zagnani štirje novi jedrski reaktorji, in sicer, dva na Kitajskem, eden v Rusiji in eden v Južni Koreji. Letos pa naj bi skupaj bilo zagnanih še 15 reaktorjev, in to na Kitajskem, v Indiji, na Japonskem, v Južni Koreji, Rusiji, Belorusiji, Slovaškem in v Združenih Arabskih Emiratih. Naraščajoče število nakazuje, da jedrska energija, kljub nesrečam v Černobilu in Fukušimi, še vedno velja za zanesljiv in gospodaren vir električne energije, ki ima velik potencial za širitev.
Čeprav obstajajo dobri razlogi za zaskrbljenost glede varnosti jedrskih elektrarn, so temelji nasprotovanja jedrski energiji zgrajeni predvsem na politični ideologiji in histeriji, nikakor pa ne racionalnosti. Racionalen odziv na omenjeni jedrski nesreči iz uvoda bi bila zahteva po bistvenih inovacijah pri načrtovanju ter delovanju jedrskih elektrarn in ne popolna blokada razvoja jedrske energije. Še eno pomembno dejstvo je, da so človeške izgube, ki jih je moč pripisati uporabi jedrske energije za proizvodnjo električne energije, upoštevajoč tudi Černobil, Fukušimo in ostale jedrske nesreče, zanemarljiv v primerjavi s človeškimi izgubami pri pridobivanju enakovrednih količin energije iz fosilnih goriv.
Kar zadeva obnovljive vire energije (OVE), je človeške izgube težko oceniti, vsekakor pa so veliko višje od človeških izgub povezanih z jedrsko energijo danes. Najbolj očiten razlog je veliko število enot, ki so potrebne za proizvodnjo razpršene električne energije iz OVE. Trenutno na primer deluje okoli 350.000 vetrnih turbin po vsem svetu, od katerih je precejšni del nameščen na stolpih, ki se dvigajo 100 metrov ali več nad tlemi, zato se med gradnjo in vzdrževanjem takšnih konstrukcij nenehno dogajajo nesreče. Pomemben vir poškodb in človeških izgub, povezanih z OVE, pa sta tudi namestitev in servisiranje milijonov strešnih solarnih panelov. Zato je treba razumno (pre)tehtati dejstva in se zavedati, da ni načinov za proizvodnjo energije, ki ne bi predstavljala določenih tveganj.
Vas zanima več o tej temi: eSvet vas seznani o prednostih in slabostih jedrske energij in o varnosti jedrske energije
Vir: asiatimes.com