Iskalnik

  • Domov
  • Energija
    • Viri, pretvorbe in enote
      • Energijski tokovi
      • Merjenje energijskih tokov
      • Trajnostni, netrajnostni
    • Potreba po energiji
      • Primeri porabe energije
    • Koliko energije porabimo v Sloveniji?
    • Pomen električne energije
    • Elektroenergetski sistem
    • Sprehod skozi zgodovino
  • Jedrska energija
    • O jedrski energiji
    • Kako deluje jedrska elektrarna?
      • Jedrski gorivni krog
    • Pomen jedrske energije
      • V arheologiji
      • V industriji
      • V medicini
    • Prednosti in slabosti
  • Vodna energija
    • O vodni energiji
    • Kako deluje hidroelektrarna?
      • Vrste hidroelektrarn
    • Pomen vodne energije
    • Prednosti in slabosti
  • Fosilna energija
    • O fosilni energiji
      • Kateri so fosilni viri?
    • Kako deluje termoelektrarna?
      • Vrste termoelektrarn
    • Pomen fosilne energije
    • Prednosti in slabosti
  • Drugi viri energije
    • Biomasa
    • Sončna energija
    • Vetrna energija
    • Geotermalna energija
  • Energetska oskrba Slovenije
    • Danes
    • Jutri
    • Energetska mešanica
    • Projekti in ukrepi
      • Nove elektrarne
      • Učinkovita raba energije
  • Aktualno / novice

Več o sončni energiji

Koliko moči na površino lahko dobimo iz sončne energije in kakšno sončno elektrarno potrebuje slovensko gospodinjstvo?

Povej naprej
Gen»Več o sončni energiji
Slika s povezavo
Sončna energija

Sonce - moč na površino

Moč na površino, ki jo dobimo iz sončne energije, je odvisna od več dejavnikov, predvsem od:

  • lokacije,
  • letnega časa,
  • dela dneva (jutro, poldan, večer, noč itd.) in
  • vremenskih pogojev.

V optimalnih pogojih lahko na površini Zemlje dobimo približno 1000 vatov (W) = 1 kW na kvadratni meter površine (1 kW/m2).

To je gostota energijskega toka opoldanskega sonca na dan brez oblačka. Velja za površine, obrnjene pravokotno proti soncu, in ne za vodoravne površine.

Da dobimo realno moč sončnega obsevanja na kvadratni meter (m2), moramo upoštevati kot med sončnimi žarki in zemeljsko površino. S tem se jakost opoldanskega sonca v Sloveniji zmanjša na okrog 70 % vrednosti, ki jo ima ta na ekvatorju. Do nadaljnjega zmanjšanja pa pride, ker seveda ni ves dan opoldne.

 

Stran
Slika s povezavo
Fotonapetostni sistemi

Fotonapetostni sistemi

Fotonapetostni (PV) sistemi neposredno pretvarjajo sončno energijo v električno energijo. Fotonapetostne sisteme delimo na samostojne in omrežne. Samostojni sistemi so običajno namenjeni proizvajanju električne energije na območjih, kjer ni električnega omrežja (gorske koče, podeželje, počitniške hišice itd.). Omrežni sistemi so namenjeni proizvodnji električne energije, ki se oddaja neposredno v električno omrežje.

SAMOSTOJNI SISTEMI

Samostojni sistemi z električno energijo oskrbujejo porabnike znotraj lokalnega električnega omrežja. Poznamo:

  • PV-sisteme brez akumulatorja ali z akumulatorjem,
  • PV-sisteme z enosmernimi porabniki ali izmeničnimi porabniki,
  • čisti ali hibridni PV-sistemi (v kombinaciji z drugimi generatorji električne energije).

OMREŽNI FOTONAPETOSTNI SISTEMI

Omrežni PV-sistemi vso električno energijo oddajajo v električno omrežje. Te imenujemo sončne elektrarne. Poznamo:

  • razpršene sisteme (hišne sončne elektrarne) in
  • centralne sisteme (velike sončne elektrarne s konično močjo nad 100 kW)

Pri nas so najbolj razširjeni omrežni PV-sistemi moči med nekaj kW in do 1 MW. Najpomembnejše komponente takšnih sistemov so fotonapetostni moduli ter eden ali več razsmernikov.

Stran
Slika s povezavo
Kakšno sončno elektrarno potrebuje povprečno slovensko gospodinjstvo?

Kakšno sončno elektrarno potrebuje povprečno slovensko gospodinjstvo?

Če predpostavimo, da povprečno slovensko gospodinjstvo letno porabi okoli 3200 kWh električne energije in da sončna elektrarna z nazivno močjo 1 kW v Sloveniji letno proizvede dobrih 1000 kWh električne energije, lahko izračunamo, da povprečno gospodinjstvo za pokrivanje lastne porabe potrebuje sončno elektrarno moči okoli 3 kW. To v primeru PV-sistema s 15% izkoristkom pomeni okoli 20 m2 površine fotonapetostnih modulov, pri sistemu z 10-odstotnim izkoristkom pa okoli 30 m2 potrebne površine.

Pri tem moramo opozoriti, da takšen sistem gospodinjstva ne naredi neodvisnega od omrežja, pač pa pomeni le, da je v gospodinjstvu porabljena električna energija enaka skozi vse leto po zaslugi električne energije, proizvedene v sončni elektrarni.

Stran
Kako se oskrbujemo z energijo v Sloveniji in kakšna je vloga sončne energije danes?

Te zanimata energija in energetika?

Prijavi se na e-novice. Obveščali te bomo o dogodkih in odmevih, ki jih objavljamo na spletnem mestu.

Prijavi se

S prijavo na dogodke in odmeve se strinjaš, da te podjetje GEN energija d.o.o., v okviru projekta eSvet na navedeni e-naslov obvešča o novostih, dogodkih in zanimivostih iz sveta energije in energetike ter izvaja analize o branju posredovanih vsebin za potrebe projekta eSvet.

Podjetje zagotavlja, da lahko svojo prijavo kadar koli prekličeš, tvoji podatki pa bodo v tem primeru izbrisani.

  • Domov
  • Kontakt
  • Pravno obvestilo
  • Izjava o skladnosti
  • Oblikovanje in izvedba: ENKI
  • Politika piškotkov

©Skupina GEN. Vse pravice pridržane.