Otok treh milj, 1979
Jedrska nesreča na Otoku treh milj (Three Mile Island) se je zgodila 28. marca 1979 v ameriški zvezni državi Pensilvanija. Tip reaktorja je bil tlačnovodni reaktor (PWR), kakršna je tudi NEK električna moč reaktorja je bila 906 MW.
Potek nesreče:
- Skozi zataknjen ventil je začela puščati reaktorska hladilna voda.
- Operaterji niso pravilno ocenili nezgode in so izklopili dobro delujoč varnostni sistem za zasilno hlajenje sredice.
- Izguba reaktorskega hladila je povzročila taljenje sredice.
- Ostanke sredice je zadržala nepoškodovana reaktorska posoda.
- V zadrževalni hram je ušel le majhen del radioaktivnih snovi.
Posledice nesreče: Nesreča ni imela radioloških učinkov na okolje in prebivalstvo. Povzročila je uvedbo niza varnostnih ukrepov pri obstoječih in poznejših novih jedrskih elektrarnah z namenom, da se podobna nesreča ne bi več zgodila.
Černobil, 1986
Največja jedrska nesreča do sedaj se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil (reaktor 4) v Ukrajini. Reaktor je bil tipa RBMK, ki za hlajenje uporablja vodo pod visokim tlakom, za moderator pa grafit, električna moč reaktorja je bila 1000 MW.
Posledice nesreče:
- 47 ljudi je umrlo.
- Približno 4000 otrok je zbolelo za rakom ščitnice; devet jih je umrlo, ostale so pozdravili.
- Ocenjujejo, da bo med skupno 600.000 reševalci in prebivalci najbolj kontaminiranih področij še približno 4000 ljudi umrlo za rakom in levkemijo zaradi sevanja. To je približno 3 % smrti zaradi spontanega raka, ki ni povezan s černobilskim sevanjem.
- Razen znotraj 30-kilometrskega izključitvenega območja so ravni sevanja večinoma normalni.
Fukušima, 2011
Izredno močnemu potresu 9. stopnje po Richterjevi lestvici je 11. marca 2011 na Japonskem sledil izjemen popotresni morski val oz. cunami, ki je bil kar 8 metrov višji od projektno predvidenih. Sam potres in cunami sta povzročila smrt 15.842 ljudi, 5890 je bilo poškodovanih in
3485 pogrešanih. Potres sicer ni poškodoval varnostnih sistemov elektrarne, je pa cunami poplavil jedrsko elektrarno Fukušima Daiči s šestimi vrelnimi reaktorji in onesposobil njene varnostne sisteme.
Potek nesreče:
- Zaradi poplavitve jedrske elektrarne so trije reaktorji ostali brez hlajenja.
- Gorivo se je zaradi pregrevanja poškodovalo.
- Ob pregrevanju goriva je nastal vodik.
- Vodik je povzročil eksplozijo v reaktorski stavbi.
- V okolico so se sprostile radioaktivne snovi.
Posledice nesreče: Po jedrski nesreči v Fukušimi zaradi sevanja nihče ni in zelo verjetno tudi ne bo umrl. 70 tisoč ljudi so pred sprostitvijo radioaktivnosti evakuirali iz 30-kilometrskega kroga. Del evakuiranih območij je že varnih za normalno bivanje. Po fukušimski nesreči so bile v svetu in Sloveniji izvedene analize odpornosti jedrskih elektrarn na ekstremne dogodke in uvedene izboljšave varnostnih lastnosti elektrarn.